Za nami je zadnja mobilnost našega projekta. Tokrat smo raziskovali Grčijo. Naši gostitelji iz osnovne šole 4o Dimotiko Schoolio iz kraja Edessa so poskrbeli, da smo se ves čas mobilnosti počutili prijetno in zelo dobrodošle.
Na mobilnost smo povabili dekleta iz 7. a, ki že od vsega začetka izredno skrbijo za naš projekt. Z veseljem so opravljale naloge, se zmeraj udeleževale RAP dejavnosti eTwinning , spraševale ali lahko še kaj več storijo in podajale svoje ideje, kako izboljšati izdelek pri Erasmus+ nalogah. Za vse udeležence mobilnosti so dokončale darilca – kazalke, ki so pravzaprav delo vseh učencev, ki obiskujejo RAP Likovno ustvarjanje.
Na pot smo se odpravili 21.5.2023. Z Dunaja smo poleteli proti Solunu v Grčiji. Tam smo prenočili prvo noč, zato smo si imeli priložnost ogledati drugo največje grško mesto, ki ima okoli milijon prebivalcev.
V ponedeljek smo se srečali z učiteljico Mario in učiteljem Sotirisom, ki sta koordinatorja projekta Erasmus+ »Naše kulture – naši zakladi« v Grčiji. Popeljala sta nas po Solunu, ki ga Grki imenujejo Thessaloniki, in razložila zgodovino tega mesta. Ogledali smo si muzej Beli stolp in v njem videli precej predmetov še iz obdobja antike. Dekleta so najbolj pritegnili kovanci in seveda nakit. Ura je hitro minevala in čas je bil, da se odpravimo proti Edessi. Del države, kjer se nahaja to mesto, Grki imenujejo Makedonija..
Na poti smo se ustavili v arheološkem muzeju Pella, ki se nahaja v bližini najdišča starodavne makedonske palače. Mozaiki, kipci, pohištvo in oblačila so nas popeljali v zgodovino srednje Makedonije. Ob prihodu smo videli pomemben razstavni eksponat – marmornato glavo Aleksandra Velikega, ki velja za njegov portret. Zelo pomemben del tega muzeja so talni mozaiki iz Dionizovih hiš. Po ogledu muzeja smo imeli boljšo predstavo o antičnem javnem življenju.
V torek so nas v šoli sprejeli grški učenci. Zelo so nas presenetili, ko smo zaslišali slovensko himno, zatem pa so nam fantje zapeli še celo ljudsko pesem Marko skače. Pri tem so imeli izredno dobro izgovorjavo. Naša dekleta so bila navdušena. Grški učenci so vsako državo počastili z njihovo pesmijo.
Spoznali smo tudi grški šolski sistem. Ko so otroci stari 4 leta, se morajo obvezno vključiti v vrtec. Ugotovili smo, da osnovno šolo obiskujejo učenci stari od 6 – 12 let. Zatem se odpravijo v gimnazijo, ki traja tri leta. Ko so stari 15 let, se njihovo obvezno šolanje zaključi. Učenci se lahko vpišejo v splošno srednjo šolo, tehnično strokovne šole ali pa se odločijo za poklicno usposabljanje. Po končani srednji šoli se lahko odločijo za študij na različnih univerzah.
Med mobilnostjo smo se na kuharski delavnici učili pripravljati njihove enostavne tradicionalne jedi s feta sirom in zelenjavo, plesali tradicionalne plese in se seznanili z njihovo glasbo. Tipičen grški ples je kolo in Grki ga pogosto plešejo na različnih zabavah. V četrtek so nam zaplesali predstavniki lokalnih folklornih skupin.
Zanimale so nas tudi njihove pravljice. Učenci 4. razreda so nam zaigrali ljudsko pripovedko Mravlja in čriček, ki ima globlje sporočilo: danes se pripravi, da jutri ne boš lačen.
Kraj Edessa je znan po slapovih, ki so nastali po velikem potresu v 14. stoletju. Le-ti so eni izmed najbolj mogočnih in večjih na Balkanu. Skozi mesto teče reka Edessaios, ki ima več delt. Ljudje so deročo vodo s pridom izkoriščali in naredili več mlinov. Imeli smo priložnost obiskati muzej mlinov.
V sredo so nas odpeljali na raziskovanje enega izmed najpomembnejših grških arheoloških muzejev v kraju Vergina. Tu so leta 1977 odkrili grobnice večih makedonskih kraljev, med njimi tudi grobnico Filipa II., očeta kralja Aleksandra Velikega in grobnico njegovega sina, Aleksandra IV. Muzej je bil zgrajen nad grobnicami, da so slednje ostale v prvotnem položaju.
Ko pomislimo na Grčijo, je marsikomu prva misel morje. Tudi to smo izkusili kopanje – tako v sladki kot tudi slani vodi. Naši gostitelji so nas odpeljali v kraj Pozar, kjer smo izkoristili priložnost in za pol ure skočili v termalno vodo. V sredo pa so nas odpeljali na obalo v kraj Paralia Katerinis, kjer smo se kopali v Egejskem morju.
Na vsaki mobilnosti smo raziskovali kulinariko posamezne države gostiteljice. Grki so nas presenetili, saj kot predjed pripravijo različne vrste solat. Od njih so najbolj znane grška solata s feta sirom in tzatziki (jed z ožeto kumaro, grškim jogurtom in česnom). Seveda ne poznajo bučnega olja, ki je značilno za naš del Slovenije, temveč vse solate začinijo z olivnim oljem in balzamičnim kisom. Olivno olje je tudi osnova za njihove sladice, ki pa so izredno sladke. Moramo pa povedati, da so nas med našo mobilnostjo pogostili tudi starši grških učencev in za nas pripravili tipične grške jedi.
Zadnji delovni dan naše mobilnosti smo se odpeljali v Meteoro, ki se nahaja na obrobju mesta Kalampaka in spada pod UNESCO zaščito. Na gladkih skalah iz peščenjaka, za katere znanstveniki še danes niso povsem prepričani, kako so nastali, kraljujejo samostani, ki so nastali v 14. stoletju zaradi zaščite pred turškimi vpadi. Zaradi lokacije so bili varni pred napadi, saj so menihi in nune vanje lahko prihajali le preko vrvi in košare, katero so vlekli do samostana. Od šestih samostanov, ki so danes ohranjeni, smo si ogledali dva. V enem bivajo menihi, v drugem pa nune. Za vstop smo se morali primerno obleči. Moški so morali imeti dolge hlače in rokave, ženske pa krilo do gležnjev in prav tako dolge rokave. Za »pomanjkljivo« oblečene gostje so na vhodu v samostan imeli pripravljena krila.
Žal so dnevi prehitro minevali in naša mobilnost se je v soboto, 29. 5. 2023, zaključila. Ker je bila zadnja v našem projektu, smo se s težkim srcem poslovili od naših gostiteljev in drugih sodelujočih učiteljev ter učencev.
Naš projekt je trajal vse od septembra 2020 in učenci so tri leta rastli z njim. Ponudil jim je veliko novih izkušenj in vseživljenjskih znanj. Učenci so se učili rokovati z računalnikom in spoznavali nove aplikacije, s katerimi si lahko olajšajo delo. Raziskovali so lokalno zgodovino, plese, glasbo, arhitekturo, pa legende, pravljice in nenazadnje tudi kulinariko. Svoje znanje so delili z učenci iz tujih držav in tako izboljšali znanje angleškega jezika. Na tak način smo želeli spodbuditi socialno inkluzijo naših učencev, spodbujati raznolikost in enakost, podpirati prikrajšane, povečati družbeno in izobraževalno vrednost evropske kulturne dediščine. Učitelji so lahko med seboj delili primere dobrih praks in svoje novo znanje vključili v svoje učne dejavnosti.
Čeprav je bil projekt izpeljan v zahtevnem času korone, smo veseli, da smo lahko s prilagajanjem in spreminjanjem načrtovane časovnice uresničili vse cilje, ki smo si jih zadali.